prva strankontaktkazalonajdi
pixel
pixel
pixel
pixel

 

 


pixel

CMD - bruksizem

CMD - kraniomandibularna motnja in bruksizem

Smo specialisti za celostno terapijo bruksizma  

 
  • Občutiš pokanje v čeljustnem sklepu, imaš glavobole ali mogoče bolečine v vratu? To so le nekateri izmed najpogostejših znakov bruksizma ali v širšem pomenu  CMD (CranioMandibularDysfunction) oziroma v slovenskem prevodu kraniomandibularne motnje.
  • Pogosto s strani zdravnikov spregledana motnja funkcije žvekalnih mišic, čeljustnega sklepa ali nepravilnega ugriza, ki po ustrezni terapiji izredno prispeva k boljšemu počutju in zdravju.
  • Pacienti za kraniomandibularno motnjo navadno po nepotrebnem trpijo več let. Edina prava rešitev je celostna obravnava in celostna terapija. Pokliči, rezerviraj si termin in si izboljšaj kakovost življenja
 

CMD simptomi in težave

V Sloveniji najpogosteje uporabljen izraz bruksizem ali prekomerno stiskanje zob predstavlja le manjši del kraniomandibularne disfunkcije oziroma motnje. Simptomi kraniomandibularne motnje so zelo različni in ni nujno, da jih takoj povežemo s čeljustnim sklepom ali nepravilnim ugrizom. Poleg bolečin v čeljustnem sklepu se pogosto pojavljajo naslednji simptomi in težave:
  • Glavoboli/tenzijski glavoboli
  • Tinitus ali piskanje v ušesih
  • Vrtoglavica
  • Zobobol/stiskanje zob
  • Bolečine v ušesu
  • Težave z očmi
  • Bolečine v hrbtu
  • Bolečine drugje v gibalnem sistemu
  • Omejeno odpiranje ust
  • Razdraženost, nenaspanost…

 

Kdaj pride do kraniomandibularne motnje?

Žvekalni sistem je zapleten sistem, ki je sestavljen iz ustne votline, zgornje in spodnje čeljusti, zob, žvekalnih mišic in čeljustnega sklepa. S svojim premikanjem omogoča žvečenje, požiranje in govor. Zobje, čeljustni sklep in žvekalne mišice v normalnih pogojih delujejo usklajeno. Ko pride do motnje v kateremkoli delu tega sistema, se začnejo težave. 
 
Značilen primer je, ko začneš na primer ponoči stiskati ali škrtati z zobmi, kar imenujemo bruksizem. Bruksizem je pogosto fiziološka funkcija namenjena razgradnji stresa. Če pa traja dalj časa, pelje v obrabo zob in s tem do nepravilnega ugriza, kar ima za posledico kraniomandibularno motnjo s svojimi simptomi. Med drugimi vzroki so tudi poškodbe, nepravilen razvoj čeljusti in položaj zob ali neustrezni zobozdravstveni nadomestki (plombe, mostički, prevleke in proteze). 
 

Kaj pa terapija?

Pri diagnozi se poslužujemo slikovne diagnostike, opravimo funkcionalna analizo (zob, ugriza, čeljustnih sklepov in žvekalnih mišic) in predhodno diagnostiko celotnega gibalnega sistema, pri čemer nam je dostikrat v pomoč fizioterapevt s celostnim pristopom. Če ugotovimo kraniomandibularno motnjo, pričnemo s celostno terapijo, ki zajema vzpostavitev pravilne funkcije žvekalnega sistema, zaščito zob pred nadaljnjo obrabo, vzpostavitev novega ustreznega položaja zob in s tem tudi čeljustnega sklepa, vzpostavitev statike celega telesa. 
 

Kakšna je povezava med CMD motnjo in glavobolom?

Glavobol je pri kraniomandibularni motnji pogosto glavni simptom. Največkrat gre za tenzijski glavobol, ki se začne v zadnjem delu glave in izžareva v vrat in ramena. Pacienti imajo pogosto tudi občutek obrazne bolečine. Vzrok leži v prekomerni in napačni obremenitvi čeljustnih sklepov, pripadajočih mišic in okolnega tkiva, kar ima za posledico napetosti in tenzijskegi glavobol. 
 

Kako pogosta je CMD motnja?

Motnja ni tako redka. Po nekaterih raziskavah naj bi 20 % prebivalcev imelo simptome, ki potrebujejo terapijo. Najpogosteje je prizadeta populacija med 18-45 letom, dvakrat pogosteje ženske kot moški. Opaža se tudi porast števila primerov pri otrocih in mladostnikih.